New York – Colombia – Brazil

Anhui province 3D project and other bits an pieces

Toooorej.. Kje sem ostal…? V Pekingu smo preskočili pomlad in že pred kakim mesecem skočili na povprečno 30C, kar vsekakor pripomore k vsesplošni pozitivni energiji v mestu. Kaj pretirano zmotila ni niti 100 dnevna akcija poostrenega policijskega nadzora vseh tujcev v državi… Priblžujejo se volitve in oblast želi pokazati, kdo tu nosi hlače in da si vseega le ne moramo jemati kot samoumnevnega… Od zadnjega vpisa sem pomagal pri organizaciji, kuriranju in postavljanju razstave v Milenium Monumentu, ki je bila realizirana pod okriljem slovenske ambasade v Pekingu. Razstavljal je fenomenalni Leon Zakrajšek, prikazan je bil projekt Legende (by me in Marko Murč), projekcija fotografskih serij by: Jošt Franko, Jaka Vinšek, Peter Gedei, Luka Dakskobler, ter izbrane fotografije natečaja Slovenia Press Photo 2012. Vsekakor super dogodek in upam, da bo še več podobnih, kljub nadvse napornem sodelovanju z muzejem… Članek o dogodku pa lahko preberete na tem linku: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/na-kitajskem-cutijo-slovensko-umetnost/282635 Zaradi podalšanja vize sem za vikend skočil v Južno Korejo – Seoul, katerega si bom najbolj zapomnil po ogromnih telefonih, nenormalno dobri hrani, hobotnicah v akvarijih v restavracijah (Old boy scene) in kukanju v Severno Korejo preko dalnogleda… Vsekakor pa bo bolj zapomljiv 9 dnevni delovni obisk podeželja v provinci Anhui. Tja sem odšel na povabilo umetnika, urednika, kuratorja, organizatorja, fana Laibahov in Žižka – Ou Ninga. Ne vem niti kako začet z opisom… Zvečer prišel iz Koreje… naslednje jutro pa potovalko na motor in do vlaka za letališče… 3 urce in sem bil v povsem drugačnem okolju… Vasica s 500 ljudmi obkrožena z nasadi čaja, pa murv, ki jih gojijo za hrano sviloprejkam, pa riževa polja, kjer so kmetje ravno orali zemljo-blato z vodnimi bivoli in sadili nove sadike riža. Vsak večer zvoki čričkov in žab namesto avtomobilov in glasbe iz lokalov… Prve 3 dni sem bil nastanjen v Pigs Inn-u, Definitivno je bilo največje presenečenje in stvar, ki jo bom najboljohranil v spominu arhitektura hiš. Od vzunaj povsem brezoblične visoke, sive zgradbe, ki skrivajo prostorno in bogato okrašeno notranjost. Težko je opisati z besedami ampak vsaka hiša je imela en ali dva ogromna glavna prostora. Vsak prostor ima približno 10 metrov visok prostor in streha je narejena tako, da je prostor dejansko malenkost odprt na vrhu. Zaradi pretočnosti zraka teko v hišah ni vlage, feng shui dela na polno, ko pa dežuje pa pada malenkost v hišo ampak so pod to odprtino tla iz kamna narejena tako, da voda odteče pod tla oin se steka v zunanji vodnjak. Celotna notranjost hiš je iz lesa, tako da še posebej v prenovljenih hišah diši noro lepo po lesu in dodaja še dodatno domačnost prostoru. Prvi 3 dnevi so minili v znamenju zajtrk, ogled bližnjih vasi (nekatere so poz Unescovo zaščito), obilno kosilo, ogled še kake vasi, obilna večerja… Tudi kar se tiče kulinarike so bili ti dnevi nepozabni… Domača kuha + fensi restavracije + kuhinje na ulici so se izkazale kot mega kombinacija. Vsak večer so Ou Ninga obiskali kaki prijatelji, tako da smo vedno jedli nadvse obilno in izbrano… Cca 10 – 18 različnih jedi na vrtljivi mizi… Najbolj značilna je bila riba, ki jo na poseben način starajo cca 10 dni in potem skuhajo… Družba pri obrokih pa je bila vsaj tako zanimiva kot hrana sama… 2x smo se dobili na kosilu – sestanku z lokalnimi veljaki, članom komunistične partije, Ou Ningovi prijatelji pa so bili razni umetniki, direktorica enega izmed glavnih muzejev v Shanghaju, lastnik največje knjigarne na Kitajskem, pesnik… In taka družba približno se je prvi večer odločila, da me bodo napili, pameten jaz sem se odločil, da se ne bom pustil in se lotil protinapada… Cel večer so se tako vrstila nazdravljanja in eksanje lokalne žganice… Večer je imel več zabavnih twistow… En je bil, da sem iz potovalke potegnil Medvedovo kri – Valter, čemur je sledilo igranje glasbe iz filma Valter brani Sarajevo, ki je baje še vedno najbolj gledan film na Kitajskem v zgodovini. Naj bi bil to prvi tuj film, ki se je rolal v kinu, tako da je bil mega uspešnica in ga vsi poznajo. Ko smo sredi noči ugotovili, da bi za presekat pasala kava, sem se šele zavedal, da smo enako kvalitetno napili tudi šoferja… Kava sredi noči (in podnevi) pa je bila v drugi vasi, ki je v lasti najbolj (pri)znanega kitajskega filmskega producenta Yimou Zhang-a! Produciral je naprimer film Hero, The house of the flying daggers, prireditev pri otvoritvi OI 2008 itd… No tudi tukaj žal ni ostalo samo pri jazzu in kavi… Zaspal oblečen in naslednji dan sem bil zelo molčeč… Večer bi lahko ocenil, kot delno uspešen… Vsi smo postali frendi in videli so, da me ne morajo napiti, kot šolarčka… Negativna stran… to so poizkušali narediti v raznih družbaš še parkrat ampak sem se držal defenzive bolj, kot ofenzive… Mr. Zhang… hjam… ima ogromno posestvo in čez 2 dni smo se preselili tja… Na eni strani je vas zgrajena, kot kulisa za snemanje filmov, potem je vmes jezero in na drugi strani je še ena starodavna vas, ki je zgrajena za butične namestitve… Jazz klub-coffee place, pokrit bazen v starinski hiši z lesenimi stebri, konferenčna dvorana, kino dvorana, še eno manjše jezero sredi vasi… najbolji del je bil pa ta, da ti dve vasi še nista odprti za turiste, tako da smo meli celo vas samo zase, kar je bil vsekakor zanimiv občutek. Nooo… In kot, da že ta prehranjevalni, ogledovalni del ni bil dost cool, sem imel še cool pogoje za delo. Svoj električni motor in pa zgovorno prevajalko, ki mi je pomagala pri celotni zadevi, ko sva se vozila po vaseh in govorila z ljudmi… Ja, sem sem šel pravzaprav na povabilo Ou Ninga, ki je kurator in organizator 8. mednarodnega fotografskega festivala, ki poteka vsako leto v teh vaseh. Njegova želja je bila, da naredim umetniško – dokumentarni 3D projekt, ki bo razstavljen na festivalu novembra. En izmed bolj zabavnih faktov in pa idej je še ta… Festival se uradno začne 2.11. , jaz imam 1.11. 30 let… in bom, če mi uspe naredil žur na kotalkališču! Ja, v eni izmed starih vasi smo naključno naleteli na staro kotalkališče, s starimi kotalkami in bi bilo total hudo narest en Roller Disco + to bi zgledalo nadvse nadvse smešno… 😀 No projekt… Ko sem hodil po teh hišah, sem opazil, da ima vsaka hiša neke vrste oltarček v osrednjem prostoru. Ta oltarček, je pa sestavljen iz samostoječe stare ure, 2 vaz in ponavadi tudi ogledala… Več o simboliki vseh teh zadev, ko pride projekt uradno ven… No in odločil sem se, da v različnih hišah… bogate, revne, kmečke, nove, stare… slikam ta oltar in portret v hiši živečih ljudi + dobiti zgodbo o uri, kot osrednjem elementu. Odgovori in ugotovitve so bile sicer drugačne kot sem pričakoval, ampak, tudi to je vsekakor zanimivo… In sva šla… z Du Rong na malem skuterju, po soncu in dežju po vaseh… Nori ljudje v norih hišah!… Pridelovalci čaja, tofuja.. upokojeni učitelj, umetnik, gluh dedek, misionar, mlado – zaročenca, kmet, vdova…. 20 ljudi in 20 različnih zgodb… Mega ljudje kateri so naju vsi takoj povabili v svoje domove in samo 2 ali 3 osebe se niso želele fotografirati… Sicer pa je veliko od teh ljudi živelo v teh 100-300 let starih lesenih norih hišah, ki so bile zgrajene v času razcveta pokrajine zaradi razgibane trgovine… Takrat palače, sedaj pa največkrat trohneče, polne kmečkega orodja in pisanih kičastih plakatov… Noro… Seveda sva bila v vsaki vasici z po 500 prebivalcev prava atrakcija… Brkač na motorčku s statovim v naročju in pa kitajska spremljevalka na zadnjem sedežu… Od vseh vasi pa me je najbolj fascinirala vas Honcun… Zaščitena z Unescom, tukaj so snemali Hišo letečih bodal in zgrajena je v obliki VODNEGA BIVOLA!… Ammm ja… Obrkrožena je z reko, ki daje nekako obliko bivola, čez to reko so speljani 4 mostovi, za 4 noge, v sredini vasi je noro jezerce v obliki polmeseca, ki je želodec, čez celo vas je speljan potoček, ki je bivolovo črevesje, na glavi rasteta 2 veliki stari drevesi, ki predstavljata rogove… Tako ta, kot tudi ostale vasi so polne študentov umetnosti, ki pridejo sem za 1-3 mesece in se izpopolnjujejo v akvarelu in tušu… Slikajo pa vsi isto… Hiše, mostove, strehe, vrata… Težko bi prepoznal, da kak posebno izstopa… En dan smo po večerji šli na karakoke in kljub temu, da smo bili v nekem precej majhem mestu so bile karaoke total fensi… Velika soba, projektor na steno, touch screen za izbirat komade, usnjena sedežna, par inštrumentov, laser show… Začuda so imeli tudi zelo velik nabor angleških pesmi… Samo težko si se skoncentriral za petje, ker je bila dostikrat kaka čudna priredba komada in pa videospot je bil veeedno kar en totalno totalno smešen spot iz 80 let… Pri U2 – One, naprimer je bil parček v pletenih puloverjih… on z smešno brado, ona vsa natopirana in sta se sankala po belih strminah, se stiskala, kepala… Pri Madoni je bejba v totalno 80 kopalkah šetala po neki čudni grdi plaži z rjavo vodo, med naplavljenimi lesenimi hlodi in debelimi turisti, ki so se mazali s kremo… Da o 4 tipih, ki so igrali Beatle niti ne bi začeli…Ne verjameš, če ne vidiš… Aja kupil sem si super starinsko ključavnico na šifre! Cca 70-100 let stara ključavnica, kjer moraš namesto številk najti pravilno zaporedje pismenk. So imeli tudi ključavnico, kjer si moral iz šismenk sestavit stavek, da si jo odprl in pa eno še bolj funky, kjer je bil najdežji del najti skrivno kombinacijo, da si lahko sploh prišel do odprtine kamor vtakneš ključ za ključavnico…

 

Producer

Kosilo z lokalnimi veljaki.

Advertisements

One response

  1. Pingback: Anhui province 3D project « I came, I saw, I photographed…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s