New York – Colombia – Brazil

Sao Paulo… party time..Manu Chao.. Slovenian invasion…

Nic.. da vidimo Sao Paulo.. Mesto ima med 18 in 25 milijonov prebivalcev! Velik procent prebivalca je Japoncev, dont know yet why, ampak susi zagotovo pade… Danes se srecam s kolegom fotografom iz Lj, Simonom Plestenjakom, da naredimo kak plan skupaj… Pa jutri grem na Sao Paulo Fashion week pogledat, ce najdem mogoce Paris Hilton …ammm.. what the fu** should I wear?!

Jah Sao je bil vse drugo kar sem pricakoval… Ne vem kaj bi me to pravzaprav presenecalo, saj je bilo do sedaj se prav vse v Braziliji povsem drugace od pricakovanega.. Bil sem preprican, da  o to eno gromozansko, onesnazeno, nevarno, nepregledno, kaoticno mesto, pa se je izkazalo za vse prej kot to. Ze prvi  dan sem se dobil s Simonom Plestenjakom, kolegom fotografom iz ja..Ljubljane, ki je svoja studentska leta prezivel v SP, sedaj pa se je po dolgem casu vrnil na delovni dopust.  Ponedeljkov vecer se je iz enega piva razvlekel v hmm..kdo bi vedel koliko. Dobila sva se namrec se z njegovima nekdanjima sosolkama iz foto faksa in najprej smo se zadrzali v barcku z vrhunskim zivim jazzom. Debata, pivo, degustiranje lokalnih specialitet. Po zakljucenem koncertu smo se ustavili na kosarkaskem igriscu, kjer vsak ponedeljek zvecer in ponoci ljudje iz vseh vetrov vadijo zongliranje in podobne cirkuske/ulicne vescine. Mega energija, glasba in stotine talentov. Vecer/noc se je nadaljeval na Via Augusta. Nora ulica, ki zivi 24 ur na dan, kjer se mesajo prostitutke, rockerji, geji, party-jasi, hipsterji, ulicni prodajalci in se kaj bi se naslo. V velikem klubu Studio SP, v celoti dekoriranem v street art stilu smo videli nor nor soul funk koncert. 8 vrhunskih glasbenikov in odstekan pevec… Popolen uvod v SP! Naslednji dan sem se od Simona preselil v novo rezidenco. Prvo Couch Surfanje v J Ameriki. Za vse, ki ne veste kaj je Couch surfing ali Hospitality club… na hitro… Gre za spletni strani, kjer najdes drzavo in mesto, kamor potujes in potem cel spisek ljudi, ki so pripravljeni  gostiti popotnika pri sebi doma. Pri celotni zadevi ne gre predvsem za to, da nekje zastonj spis (kar je seveda ociten bonus) ampak predvsem zato, da spoznas nove zanimive ljudi, lokalce, ki ti razkazejo svoje mesto..se ucis od njih novih stvari in oni od tebe… V SP je  naprimer 900 takih ljudi, tako da sem v iskalnik dodal se fotografija in nasel Luisa, ki zivi v centru s 3 cimri in ga veseli fotografija… Tako sem se nastanil pri njih in ostal rekordnih 10 dni… Zakaj rekordnih.. Well, ker ponavadi pri CS ostanes kak dan do 3,4.. jaz sem pa postal ze prakticno cimer… Ce je varno? Za obe strani… Svoj profil na strani moras seveda cim bolje izpolnit, ce zelis, da te kdo sprejme, potem imas pa seveda komentarje ljudi, ki si jih gostil ali so tebe gostili kar precej pomaga pri zaupanju… Fantje so meni naprimer ze prvi dan dali svoj kljuc in sem lahko prihajal in odhajal kadar sem zelel… Preostale dni v SP sem prezivel v raziskovanju mesta, ogledovanju razstav, japonske cetrti, galerij, skoraj vsak vecer sem bil na kakem mega koncertu ali klubskem veceru… En dan sem si pogledal modno revijo na SP Fashion Weeku. Na zalost sem dobil zgolj eno vabilo, ampak vseeno je bilo super videti utrip SPFW. Spoznal 2 fotografa…eno meeeega lusno igralko…enga street artista + mizikalo mi je par gejev, kar pa ne stejem za poznanstvo… Joj… smeh totalen..ne vem ce sem to ze pisal..? Ampak vsak vsak vsak, ki ga spoznas, te ko mu poves, da si iz Slovenije prvi vprasa kak jezik govorimo tam… in drugo, ce sem prvic v Braziliji… Ja prvic jaaa.. Kokrat gres pa ti v kako tujo drzavo na drug konec sveta, mamuti!?

En izmed boljsih vecerov je bil definitivno piknik s Simonovimi sosolci, kjer smo bili delezni pravih hudih cevapcicev zalitih z zvrhano mero piva. Super hisica v mirnem delu mesta z “vrtom”, pa super druzba… Zapela celi druzbi Zdravljico, druzba nama zapela brazilsko himno… Pol sva mela krako predstavitev Slovenije z ogromnim zemljevidom, da je ja vsem jasno bilo kje smo mi in kako dalec je Rusija. BTW. Ugotovili smo da na zemljevidu zgleda se Tunizija blizje kot Rusija! 😀 Vecer se je seveda nadaljeval na Augusti… najprej v fensi klubicu z elektronko, ki je bil kaj kmlau prevec fensi, zato smo zamenjali lokacijo. Dooosti bolje… 2 ulici stran… pozvonis na domofon, nekdo ti odpre vrata, gres na hodnik, ta zadnja vrata levo, tiho je, ko se ugasnejo luci… dvigalo… najvisje nadstropje, potem pa se eno nadstropje pes. Prides v neopremljeno stanovanje in v “dnevni” zge indy rock  band medtem, ko ljudje na terasi cikcajo, pijejo pivo in gledajo notri skozi ogromna okna… Razgled pa ubijalski… Sami neboticniki vse okoli tebe, na ulici pod tabo pa pravi Babilon ljudi… Na zuru vsi prijazi, z veseljem spoznajo tujca… Vecer se zakljuci ob 5.00 na najbolj konkretem junk foodu ever. Sendvic ogromen z ogromno topljenega sira in ogromno odojka! Noooro kaloricno, noro dobro… Do konca vecera sem zafrkaval kolegico na dijeti, kako je lahko narocila ta sendvic + Diet Coke. Cooooomooooom. Koga slepis… V restavraciji, ki je bila tudi ob 5.00 nabito polna sem srecal enega izmed cimrov. Meni nekaj vsakdanjega, njemu pa, kot da bi srecal vesoljca… No ja, ze res, da v njegovem mestu zivi 17.700.000 ljudi vec kot v mojem in so statisticne moznosti za kaj takega maaaaalce manjse kot v Lj! 😀

Ok ok..zdej ko to pisem.. mi je malce jasno, zakaj sem z vrocino pristal po 10 dneh v SP… Se en izmed vrhuncev SP je bil… ja…se en zur.. In sicer z DJ-jema  Danza Macabra. Martina in Edina sem spoznal pred 2,3? leti, ko sem za niju delal prve promo fotke. No in ravno toliko casa sem obljubljal, da bom sel na njun spil in ravno toliko casa mi to tudi ni uspelo… Sm pa to namesto v Slo naredili v Braziliji. Odkacena noc, v 150 km odaljenem mestu, o detajlih pa raje ne bomo…

Ok ok zadnji omembe vreden zur… Nikol ne bi verjel, da bom to dozivel v SP…ampak sel sem na koncert od MANU CHAO. Itak en izmed mojih najljubsih bandov… Do sedaj sem ga uspel videt ze v Sarajevu in v Puli in ravno MC majico iz Pule sem imel po ne vem kakem naklucju tudi s sabo na potovanju! Ja mega je bilo.. Sel s Simonom in njegovima kolegicama + 2 cimroma. Dvorana precej velika in ravno prav polna, oder ravno dovolj majhen za klubsko vzdusje. Tokratna izvedba je bila precej Hard core, kar mi je povsem ustrezalo, Manu se vedno nabit z energijo, dobri 2 uri dretja, poganja pod odrom, evforije… Love u MC!

V SP sem se 1x pejlaj z avtobusom pa se zraven mene vsede en gospod, ki po telefonu govori neko cudno Srbscino… Probam 10 minut ugotovit iz katere ex republike je pa mi ne uspe.. Ko konca govorit pa ga pozdravim… oooo.. Odakleee.. Iz Ljubljane.. aaaa.. i ti.. Makedonac… Model zivi gor ze 18 let in govi neko Portosrbscno. Mia muher radi kao fotografinja. Ajde da idemo na um cevesa! Glede na to da se mi je mudilo pivo ni padlo.. Mogoce po povratku v SP.

Videl noro trznico nedeljsko s super energijo.. Brick lane style v Londonu… Bovsjak + v zivo glasba + raznolika hrana + zanimiv folk + vedno nasmejani hipiji + lusne punce + capoera = zmagovalno zmackano popoldne!

En dan sem si pogledal tudi njihov najbolj fensi nakupovalni center.. Hmm..zadeva je tok fensi…al kva…da nimajo niti vhoda za pesce.. Vsi pridejo al z avtomobili al s helikopterjem. Ja..v SP imajo najvec helikopterjev na svetu kao. Tako, da sem jaz prisel notri cez nek vhod za zaposlene in garazo! Notri pa vse glavne blagovne znamke.. Gucci, Luis Vuiton, Rolex in ta jajca… Najbolj sem zelel videt trgovino Tools and Toys, ki naj bi bila ulitmate trgovina za moske. Receno mi je bilo da imajo notri jahto, ferarija, helikopter in hude bejbe… No jaz sem videl samo eno hudo bejbo in ogromno jahto v najvisjem nadstropju teega shopping mala v zaprti trgovini….? Nea vem kako so jo notri spravili…

Druga skrajnst pa je bila trznica..oz. okolica trznice… najbolj zanimivo, mi je bilo to, da folk kup v trgovini kaj pa vem.. set za manikuro in potem top red trgovino prodaja folku… Tako da mas pol ene 10 razlicnega folka k prodaja isto sranje na mali ulici… In ponavadi so to neke zadeve, ki ji reeees ne rabis. Kaos totalen, ampak zanimivo gledat… Videl tudi 2 ogromne trgovine s kostumi , maskami, ropotuljami, bobni, umetnimi joski, lasuljami, blescicami in se kaj..za karneval! Resnora izbira in res total skoda, da je bilo prepovedano fotogrqafiranje… Cel razfuk barv, kica in blescic!

Videl razstavo fotografij Vima Vendersa… Hjam no.. fotke tko tko.. pritni pa noro hudi… pa sprejemna beseda… Tako da se ti ze nekak zacne zdet, da je res umetniski fotograf… So bile dosti bolj fascinantne druge slike v tem muzeju – MASP. Saj imajo cisto vse stare mojstre.. Picassa, Van Goha, Matissa, Rubensa, Modigliania..vse vse vse vse!

Zelel it na fuzbal tekmo, pa je bilo receno da spilata ravno dve najbolj nasprotujoci se ekipi in da ni najbolj varno… Hjam.. po eni strani bi bilo ravno tako tekmo bilo najbolje videt..Sploh ker je ena lokalna ekipa v kateri igra Ronaldo… Ampak, na koncu nisem sel, ker si ni noben upal it z mano, so pa na tekmi umrle 3 osebe in Ronaldo ni igral…

Cimri pa vsi neki muzicarji.. Najmlajsi Pedrinjo… 18 let.. je huuuud jazz kitarist, tako da sem vsak dan jazz poslusal in imam sedaj 120GB nove dobre glasbe!

Aja huh..stupid… Pozabil skoraj na najbolj fascinanten zur! 🙂 S Fernando, ki sem jo spoznal prvi teden Brazilije v Jericoacoari sva sla na vajo sole sambe Vai Vai. Ta skupina je v lanskem letu zmagala na SP karnevalu in sedaj pred karnevalom 3x tedensko vadijo na ulici in razveseljujejo? Vse sosede med 19.00 in 23.00. V stavbi, kjer placas simbolno vstopnino za ogled te vaje (ulico namrec zaprejo za promet) lahko kupis kostum za karneval. Kostumi, ki so utelesenje kica s pokrivali v obliki ajflovega stolpa, sfing, perjanic, domin… stanejo od 100 do 400eur. Naredijo ti ga po meri in ta kostum ti potem omogoca plesanje in zuranje s skupino na karnevalu. Cene the kostumov so baje v Riu dvokratne in sploh tisti ta cenejsi poidejo takoj. Tokrat je sestava zgledala nekako tako… Na odru je bilo cca 8 kitaristov in pevcev, pod odrom je bilo tokrat cca 90 bobnarjev (energije take mase ljudi ne bom ponovno opisoval ker je prakticno nemogoce), pred temi bobnaji, ki se jim rece baterija, je plesala glavna plesalka (zal pozabil izraz).. Je pa to najvecja, najlepsa plesalka, ki je vzor vsem in plese kot utrgana, brez kake kapljice potu in z konstantnim belim nasmeskom na obrazu. Tej gori lepote sledi, skupina babic! 🙂 Gospe med 50 in 80 vse oblecene enako in ga densajo isto kot nore. Za babicami je skupina otrok. Po otrocih je mesana skupina ljudi, potem pa sledi najbolj fascinantna skupina – skampki. 🙂 To so veeelike, joskate, ritaste bejbe, ki pa niso ravno lepoticke… Zato tudi izraz scampi.. Ko odstranis glavo je se ostalo zelo okusno! 🙂 No za temi skampki pa sledi skupina moskih, ki plesejo spet svojo koreografijo in so na celu kolone.  Res je neverjetno videt, kako sredi tedna, sredi noci ljudje med 1 in 80 leti, od brezdomcev, do emotov, pozerjev, najstnikov…vsi skupaj plesejo in pojejo! Ze samo zaradi tega se bom zagotovo se vrnil v Brazilijo. Ker toliko veselja in pozitivne energije, dobre glasbe in plesa vsak dan v tednu res nisem videl se nikjer na svetu… Norija totalna!

Aaaa.. En vecer sem se dobil se z enim Couch surferjem in me je peljal v 3D studijo kjer dela. Nora moderna hisa iz vetona in stekla, z jakuzijem na strehi, foto studijem in 2 tukanoma. Ajoooj. To je zdej uradno najlepsi ptic, kar sem jih videl v zivljenju! Vranje crno perje, sinje modre oci, dolg rumen kljun… Nooooro! Sva sla pa s Felipejem do njegovega kolega koncertnega fotografa, ki ima tudi prodajalno plosc. Res zabaven vecer z debato o fotografiji in poslusanju hard cora. Od balkanskega HC-ja je poznal samo Pekinsko Patko! 🙂 Band, ki je se zame precej ekzoticen in poznam samo par pesmi. Sem mu predstavil potem Laibache, Pankrte, EKV, Majke, Prljavo Kazaliste, Azro, Sarlo Akrobata, Niete itd…

Spoznal sem pa tudi Melisso. Punco, ki sem jo spoznal pred cca 2 leti preko bloga. Nekako sem naletel na njen blog, ki mi je bil totalno super, ker je vkljucevala modo, arhitekturo, design… 1x nekaj komentiral…Potem je videla moj blog, ji je bil blazno vsec..dostikrat vkljucila moje fotke potem na svoj blog… 2x se zgresila v Londonu, zdej se pa koncno dobila na Vila Madaleni, mega cetrti v SP, kjer so sami lusni barcki, trgovine mladih oblikovalcev, mali klubici, koncerti, grafiti, street art etc…

Po SP odsel na chill na otok z baje sanjskimi plazami. Prvi dan fasal vrocino in se cajtam zdej pocasi… Spal cel dan… Sedaj pa je ura 6.35 ponoci, zunaj so ze zaceli nabijat glasbo jaz pa zaklucujem en izmed zadnjih postov…

Advertisements

2 responses

  1. ja sao paolo mene je isto čist presenetil. totalno normalen place, razen da je skodljivo huge _(bil sem pri enem couchsurferju v butanta) je res kul in normaln plac. tudi januarja sploh ni bilo grdo vroče in soparno in se je fajn dalo zvet…

    February 17, 2011 at 1:34 pm

  2. Spet hudo in spet podoživljam s tabo (kolikor se da seveda prek tovrstnega medija)… Upam, da bo po vrnitvi sledila ena ogromna potopisna razstava na kakšnem bolj domačem koncu (Big El ali pa El Jay), ker ne dvomim, da so zaloge odličnih fotografij impresivne in daleč presegajo to, kar lahko vidimo tukaj.

    February 21, 2011 at 3:05 pm

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s